Nekaj zmot o vodi
»Pri nas je tako klorirana voda, da je kar bela, ko priteče iz pipe.«
Bela barva vode ne pomeni prisotnosti klora. Za dezinfekcijo lahko vodi dodajajo klor v plinasti ali tekoči obliki. Plin je brez barve, tekočina (natrijev hipoklorit) pa je rumenkasta. V nobenem primeru pa klor vode ne obarva.
Če je voda takoj, ko priteče iz pipe »bela«, se pa nato hitro zbistri, je to znak da so v njej zračni mehurčki. Takšna voda nima negativnega vpliva na zdravje.
»Klorirana voda je strupena.«
Kloriranje je eden od postopkov razkuževanja vode. Izvajajo ga le tam, kjer je možen pojav neželenih mikroorganizmov v vodi. Opustitev kloriranja bi imela zato lahko v takšnih primerih mnogo hujše posledice na zdravje ljudi, kot dodajanje klora v dovoljenih koncentracijah.
»Prekuhana voda je povsem varna.«
Voda je lahko zdravstveno neustrezna zaradi prisotnosti določenih mikroorganizmov, lahko pa je onesnažena tudi z različnimi kemikalijami npr. s pesticidi (kmetijstvo), nafto ali njenimi derivati (nezgodno izlitje), s svincem (v primeru starih, svinčenih vodovodnih cevi) idr.
V primer prisotnosti mikroorganizmov je prekuhavanje ustrezen ukrep.
Če pa gre za kemijsko onesnaženje, lahko s prekuhavanjem dosežemo povsem nasproten učinek: zaradi izhlapevanja vode se lahko tako koncentracija kemikalij v vodi še poveča. Ugoden učinek bi lahko pričakovali le v primeru prisotnosti hlapnih snovi.
»Ali mi lahko naredite analizo, da bom vedel, kaj je v naši vodi?«
Nestrokovnjaki si pogosto predstavljajo, da lahko v laboratoriju z eno samo analizo ugotovijo kaj vse je v nekem vzorcu vode. Takšne univerzalne preiskave ni. Obstajajo le ciljane preiskave, s katerimi ugotavljamo prisotnost posamezne snovi npr. železa, pesticidov, nitratov … Zato je pomembno dobro poznavanje okolja v katerem smo vzorec odvzeli, saj le tako lahko naredimo tiste preiskave, ki nam povedo pomembne podatke o stanju vode. V kolikor vzorčenje ni pravilno izvedeno lahko dobimo zavajajoče in nepravilne rezultate, zato je bolje, da ga opravi strokovnjak.
Dobro poznavanje okolja pomeni, da vemo ali gre za kmetijsko območje, kjer lahko pričakujemo prisotnost različnih zaščitnih sredstev (npr. uporaba atrazina pri gojenju koruze), katere tovarne so v bližini in kakšne kemikalije uporabljajo ipd.
