Pomen prisotnosti kemijskih parametrov v vodi
Temperatura
Temperatura vode je zelo pomemben faktor, saj ima ključno vlogo pri kemijskih, bioloških in fizikalnih spremembah v voden telesu. Temperatura vode določa, katere rastline in živali so prisotne, saj imajo vse vrste omejeno toleranco z zgornjo in spodnjo temperaturo.
Barva vode
Barva vode je najbolj viden pokazatelj onesnaženosti vode.
Vonj vode
Vonj vode določajo hlapne snovi, raztopljene v vodi in se pri čisti vodi ne pojavlja.
pH
pH vpliva na mnoge biotske in kemične procese v vodi. V kolikor so koncentracije pH nizke ali visoke lahko pri človeku povzročijo draženje oči, sluznice in kože ter možna je okvara tkiva.
Trdota vode
Trdota je mera za skupno količino raztopljenih soli v vodi (predvsem kalcij in magnezij). Ta lastnost je neposredno odvisna od kamnin, po katerih teče voda. Dolgotrajno pitje zelo trde vode lahko pri človeku povzroči poapnenje žil in sklepov, degeneracijo sluha in vida, mišične bolečine zaradi usedlin rudninskih snovi kakor tudi nalaganje žolčnih in ledvičnih kamnov. Trdota vode prav tako ima pomembno vlogo pri gospodinjskih opravilih.
Mehka voda nima življenjsko pomembnih mineralov. Dolgotrajno uživanje pa lahko pripelje do kronične utrujenosti in slabega imunskega sistema. Prav tako ni primerno uživanje takšne vode za otroke, saj vpliva na razvoj kosti. Manjkajoče minerale v vodi lahko nadomestimo s pitjem ustekleničene mineralne vode.
Kisik
Kisik se nahaja v vodi kot del stabilne vodne molekule H2O ali kot fizikalno raztopljeni plin v molekularni obliki. V naravi je ta količina omejena z mejo nasičenosti, ki ob idealnih pogojih dosega od 12 do 14 mg kisika na liter vode. Višja temperatura omogoča razvoj bakterij, ki so velik porabnik kisika v vodi. Posledice so večinoma katastrofalne predvsem za ribe (množični pogini rib).
Nitrit
Vmesna stopnja pri razgradnji amonija v nitrat/zelo strupen, posebej za dojenčke
Prevelike količine pri človeku povzročijo pojav metemoglobinemije, kot posledica oksidacije hemoglobina in zato se ne more prenašati kisik po telesu.
Nitrat
Gnojila/strupen v visokih koncentracijah hranila za rastline/pretirana rast rastlin (evtrofikacija). Prevelike količine pri človeku povzročijo pojav metemoglobinemije, kot posledica oksidacije hemoglobina in zato se ne more prenašati kisik po telesu.
Amonijak
Gnojnica, umetna gnojila (organske snovi)/zelo strupen za življenje v vodi, medtem ko za zdravje človeka ne predstavlja velike nevarnosti.
Fosfat
Umetna gnojila, odpadne vode. Fosfati so hranilne snovi za rast rastlin, vendar ob večjih koncentracijah znak onesnaženosti voda. Pri koncentracijah v 1000 - 1200 mg/l ima za človeka odvajalni učinek.
Sulfat
Sulfati so naravno prisotni v mnogih kamninah. Pogosto se uporabljajo v kemijski industriji; v okolje pridejo tudi preko odpadkov oz. odplak in iz atmosfere - preko emisij žveplovega dioksida. Pri koncentracijah v pitni vodi 1000 - 1200 mg/l ima sulfat odvajalni učinek in lahko pride do dehidracije.
Železo
Železo je ena izmed najbolj razširjenih kovin v zemeljski skorji. V številnih naravnih vodah ga najdemo v koncentracijah med 0,5 in 50 mg/l. V pitni vodi je železo lahko prisotno tudi kot posledica uporabe sredstev za pripravo vode ali kot posledica korozije vodovodnega omrežja.
Predoziranje železa lahko pri majhnih otrocih pripelje do zastrupitve, drugače pa železo ni tako nevarno.
Cink
Cink je široko prisoten v naravi, v nizkih koncentracijah tudi v vodi. Uporablja se kot protikorozijska zaščita železnih oz. jeklenih cevi. Po zaužitju 50 do 150 mg cinka dnevno se lahko pojavijo blažje prebavne težave, pri večjih količinah pa pride do bolečin v trebuhu, slabosti, bruhanja in driske.
