Točke vodne poti namenjene opazovanju
Točka 1:
Pri gasilskem domu v Tenetišah, kjer se nahaja stalna zbirka savskih prodnikov je tako začetek kot zaključek vodne učne poti. Tu si lahko ogledate več kot 300 razstavljenih prodnikov in jih primerjate s primerki prodnikov, ki jih boste prinesli iz obrežja Save.
Točka 2:
Po kolovozu, ki je bil še pred pol stoletja v uporabi kot cestna povezava spodnje in zgornje vasi, se podajte proti Jablaniškemu potoku.
Na križišču cest za Jablanico oz. Šmartno se ustavite pri Pleskovcu, kjer so imeli včasih mlin na vodo, žago, ki jo je poganjala voda in celo prvo mlatilnico v vasi na vodni pogon. Kasneje se je gospodar preživljal s furmanstvom – s konjsko vprego je prevažal les, premog, pesek in drug gradbeni material.
Tu so se nekdaj množično drstile ribe, danes pa je potok reguliran in rib skoraj ni več. V Jablaniškem potoku, tam kjer tok odlaga mulj in mivko, živi obloustek - potočni piškur. Ribiči so ga uporabljali za vabo pri lovu na sulce. Pozimi so iz piškurjev in trnkov-trojčkov naredili »cof«, saj je lov sulca dovoljen le pozimi.
Točka 3:
Pot nadaljujte ob toku Jablaniškega potoka navzdol proti izlivu v reko Reko. Naprej po stezi pod Zasavsko cesto do izliva reke Reke v reko Savo in do »fašin« oz. betonskih blokov v rečni strugi, ki varujejo rečni breg pred erozijo. Tako je nastala mrtvica, rečni rokav, kjer živijo ščuke, podusti, kleni in lipani.
Ščuka ima značilno podolgovato, valjasto telo z dolgim gobcem, v njem je polno nazaj obrnjenih koničastih zob. Spodnjo čeljust ima daljšo od zgornje. Zraste lahko do dolžine 1,5 m in tehta do 30 kg ali več.
Od naravovarstveno pomembnih vrst so popisovalci društva DOPPS na reki Savi odkrili vodomca (Alcedo atthis), malega martinca (Actitis hypoleucos), velikega žagarja (Mergus merganser), povodnega kosa (Cinclus cinclus) in črno štorkljo (Ciconia nigra).
Vodomec in mali martinec gnezdita neposredno ob reki, vodomec v peščeno-zemeljskih stenah, ki jih ustvarja reka, mali martinec v ozkem pasu obrežne vegetacije s karakterjem rečne loke. Vodomec je na seznamu ptičev gnezdilcev Slovenije uvrščen med močno ogrožene vrste. Opažen je bil med izlivom reke Reka v Savo in rokavom S ob vasi Breg pri Litiji. Veliki žagar za gnezdenje ne potrebuje struktur neposredno ob reki, saj gnezdi v skalnih stenah ali drevesnih duplih. Na reki se prehranjujejo, ko mladiči zapustijo gnezdo se tudi premaknejo na reko. Povodni kos gnezdi ob Savi, predvsem pa se tukaj prehranjuje na brzicah. Črna štorklja domnevno uporablja reko Savo na obravnavanem odseku za prehranjevanje.
Na tem območju je bilo nekoč zelo razvito flosarstvo oz. splavarstvo in furmanstvo. Na travniku pri »fašinah« je bila ena zadnjih nakladalnih postaj, kjer so vezali les v flose-splave, da so ga po reki prepeljali v Zagreb ali Beograd. Sedaj pa se v tem delu načrtuje hidrocentrala Ponoviče.
Na prodišču si izberite prodnik za primerjavo z eksponati v zbirki.
Točka 4:
Po stezi prečkajte travnik proti kozolcem in rastlinjaku ob Zasavski cesti. Pobliže si oglete dva kozolca – toplarja, ki sta umeščena med 100 najlepših slovenskih tradicionalnih stavb na slovenskem. Umetelno narejeni detajli kažejo na spoštovanje do lesa in ročne spretnosti takratnih tesarjev. Zelo lepe kozolce si lahko ogledate tudi v bližnjih Gradiških Lazah in v Jablanici.
Točka 5:
Na hribčku je vredna ogleda cerkev sv. Katarine. Gotsko cerkev so na začetku 18. stol. barokizirali in prizidali stranski kapeli. Zakristija je prizidana pozneje, zvonik z lopo zgoraj je oktogonalen. Fasade so poslikane s pilastri in ornamentiranimi pasovi. Kvalitetna baročna oprema je iz sredine 18. stol.
Ključ je pri sosednji kmetiji. Morda vam odkrijejo svetnike v stranskih oltarjih.
Pod cerkvijo je bilo nekoč napajališče za živino ob njem so se tudi srečevale gospodinje, ko so prale perilo in si izmenjale vaške čenče.
Točka 6:
Od cerkve nadaljujte pot proti bližnjemu gasilskemu domu, mimo številnih vaških vodnjakov. Pri »Tlakovi štirni« so včasih napajali konje, ki so čakali furmane, da pridejo iz bližnje gostilne.
Zadnja učna točka je Zbirka savskih prodnikov v gasilskem domu na Bregu. Razstavljenih in opisanih je več kot 300 značilnih kamnin edinstvenih primerkov kamnin iz bogate geološke dediščine porečja reke Save. Poimenovani primerki v 12-ih vitrinah so razvrščeni po načinu in okolju svojega nastanka. Primerjava vzorca s prodišča z razstavljenimi eksponati vas bo spodbudila k še globljemu spoznavanju kamnin.
Po predhodnem dogovoru z društvom LAZ, ki upravlja zbirko, se lahko dogovorite, da vam zavrtijo 15 minutni film o zbirki in zagotovijo strokovno vodstvo po zbirki.
